IT ZA FTH

Slika, ki vsebuje besede besedilo, posnetek zaslona, pisava, risanka Vsebina, ustvarjena z UI, morda ni pravilna..

Namen predavanja. Spoznati okolje IT Vloga fizioterapevta Sodelovanje z negovalnim in zdravstvenim timom Pomen zgodnje rehabilitacije.

FIZIOTERAPIJA V INTENZIVNI TERAPIJI. Uvod za študente fizioterapije Intenzivna terapija predstavlja eno najzahtevnejših področij sodobnega zdravstva, kjer se prepletajo visoka strokovnost, hitre odločitve in timsko delo. Bolniki v intenzivni terapiji so pogosto življenjsko ogroženi, z omejeno zmožnostjo gibanja, dihanja in samostojnega sodelovanja, zato potrebujejo celostno in natančno načrtovano obravnavo..

FIZIOTERAPIJA V INTENZIVNI TERAPIJI. Uvod za študente fizioterapije Fizioterapija ima v intenzivni terapiji ključno vlogo pri ohranjanju in izboljševanju telesnih funkcij, preprečevanju zapletov ter podpori bolnikovega okrevanja. Z zgodnjo mobilizacijo, respiratorno fizioterapijo in prilagojenimi terapevtskimi pristopi fizioterapevti pomembno prispevajo k izboljšanju dihalne funkcije, preprečevanju mišične atrofije, zmanjševanju zapletov dolgotrajne nepokretnosti ter k hitrejši rehabilitaciji bolnika..

FIZIOTERAPIJA V INTENZIVNI TERAPIJI. Uvod za študente fizioterapije Za študente fizioterapije je spoznavanje dela v intenzivni terapiji izjemna priložnost za razumevanje kompleksnosti kliničnega okolja, pomena interdisciplinarnega sodelovanja ter odgovorne vloge fizioterapevta v procesu zdravljenja. Znanje, pridobljeno na tem področju, presega tehnične veščine – zahteva klinično razmišljanje, prilagodljivost, empatijo in visoko stopnjo strokovne presoje..

FIZIOTERAPIJA V INTENZIVNI TERAPIJI. Fizioterapija v intenzivni terapiji ni le terapija gibanja, temveč pomemben del boja za kakovostno preživetje in dolgoročno funkcionalno okrevanje bolnika..

Kaj je intenzivna terapija?. Oddelek za kritično bolne Neprekinjen nadzor Podpora vitalnim funkcijam.

Kaj je intenzivna terapija (IT)?. Intenzivna terapija je specializirano področje bolnišničnega zdravljenja, namenjeno pacientom z življenjsko ogrožajočimi stanji, pri katerih je potrebna stalna prisotnost zdravstvenega tima, neprekinjeno spremljanje in takojšnje ukrepanje..

Slika, ki vsebuje besede medicinska oprema, zaprt prostor, skrb za zdravje, medicinski Vsebina, ustvarjena z UI, morda ni pravilna..

Kateri pacienti se zdravijo v IT?. V intenzivni terapiji se obravnavajo pacienti: z akutno odpovedjo dihanja (mehanska ventilacija), z motnjami srčnega ritma ali šokom, s sepso ali septičnim šokom, po obsežnih operativnih posegih ali politravmi, z nevrološkimi motnjami (koma, GCS ↓), z večorgansko odpovedjo..

OKOLJE V IT. https://www.youtube.com/watch?v=Xq01aRqxwzc.

OKOLJE IT. Slika, ki vsebuje besede medicinska oprema, medicinski, skrb za zdravje, bolnišnica Vsebina, ustvarjena z UI, morda ni pravilna..

VRSTE IT. Splošna / internistična intenzivna terapija stalno spremljanje vitalnih funkcij opazovanje znakov sepse in odpovedi organov natančno beleženje tekočinskega ravnovesja sodelovanje v interdisciplinarnem timu Kirurška intenzivna terapija nadzor pooperativnih zapletov (krvavitve, okužbe) opazovanje operacijskih ran in drenaž obvladovanje bolečine preprečevanje zapletov nepokretnosti.

VRSTE IT. Kardiološka intenzivna terapija stalni EKG-monitoring in prepoznavanje aritmij opazovanje hemodinamskega stanja hitro ukrepanje ob nenadnih poslabšanjih psihološka podpora pacientu Nevrološka / nevrokirurška intenzivna terapija spremljanje zavesti (GCS) opazovanje zenic in nevroloških izpadov preprečevanje povišanega intrakranialnega tlaka skrb za varno lego pacienta.

VRSTE IT. Pediatrična in neonatalna intenzivna terapija individualizirana obravnava glede na starost zelo natančno doziranje zdravil in tekočin stalno spremljanje dihanja in termoregulacije vključevanje in podpora staršem.

Medicinska sestra v intenzivni terapiji: izvaja stalno opazovanje in vrednotenje stanja pacienta, upravlja in nadzira medicinsko-tehnično opremo, sodeluje pri invazivnih posegih in nujnih intervencijah, skrbi za osnovne življenjske potrebe, preprečevanje zapletov (okužbe, razjede, delirij), deluje kot ključni člen interdisciplinarnega tima..

🔴 Intenzivna terapija III. stopnje (IT III) zdravljenje življenjsko ogroženih pacientov mehanska ventilacija, invazivni monitoring stalna prisotnost zdravnika in MS razmerje 1 MS : 1–2 pacienta 🟠 Intenzivna terapija II. stopnje (IT II) pacienti z možnostjo hitrega poslabšanja neinvazivna ventilacija, intenzivno spremljanje razmerje 1 MS : 2–3 paciente 🟡 Intenzivna terapija I. stopnje / Enota povečane nege stabilnejši, a še vedno ogroženi pacienti povečan nadzor in pogostejše meritve razmerje 1 MS : 3–4 paciente.

Stopnja IT Primer pacienta Ključne naloge medicinske sestre IT III Bolnik s sepso in dihalno odpovedjo, intubiran, na mehanski ventilaciji Stalno spremljanje vitalnih funkcij, nadzor invazivnih katetrov, sodelovanje pri ventilaciji, hitro ukrepanje ob poslabšanju IT II Bolnik z akutnim poslabšanjem KOPB, na neinvazivni ventilaciji (NIV) Nadzor dihanja in SpO₂, prilagajanje NIV, opazovanje znakov poslabšanja, pravočasno obveščanje zdravnika IT I (enota povečane nege) Stabilen pacient po večji operaciji Pogoste meritve, opazovanje pooperativnih zapletov, lajšanje bolečine, preprečevanje zapletov nepokretnosti.

Bolnik v IT. Sedacija – zmanjšana zavest, omejena komunikacija, potreba po stalnem opazovanju Mehanska ventilacija – nadzor dihanja, aspiracija, preprečevanje zapletov ventilacije Omejena mobilnost – tveganje za preležanine, trombozo in mišično oslabelost Tveganje za zaplete – okužbe, delirij, razjede zaradi pritiska, aspiracija.

Posledice kritičnih bolezni:. Mišična oslabelost in atrofija (ICU-acquired weakness) Zmanjšana gibalna sposobnost in vzdržljivost Motnje dihanja in zmanjšana pljučna funkcija Kognitivne in psihične posledice (utrujenost, anksioznost) Dolgotrajna odvisnost od pomoči.

Respiratorna fizioterapija – izboljšanje ventilacije, pomoč pri odstranjevanju izločkov, sodelovanje pri odvajanju od ventilatorja Zgodnja mobilizacija bolnika – preprečevanje mišične oslabelosti, tromboze in zapletov nepokretnosti Vzdrževanje in izboljšanje gibalnih sposobnosti – pasivne, asistirane in aktivne vaje Sodelovanje v interdisciplinarnem timu – načrtovanje in prilagajanje terapije skupaj z zdravnikom in MS Izobraževanje bolnika in svojcev (kadar je možno).

Vloga fizioterapevta glede na stopnjo intenzivne terapije.

Vloga fizioterapevta v interdisciplinarnem timu intenzivne terapije.

Vloga v celotnem timu Fizioterapevt ocenjuje dihalno in gibalno funkcijo bolnika, spremlja odzive na terapijo ter prilagaja intervencije glede na dnevno klinično stanje. Njegova vloga ni zgolj izvajanje tehnik, temveč aktivno klinično razmišljanje, prepoznavanje tveganj in sodelovanje pri celostni obravnavi bolnika. Pomen za bolnika S pravočasno in ustrezno fizioterapevtsko obravnavo se: izboljša dihalna funkcija, zmanjša tveganje za zaplete nepokretnosti, ohranja mišična moč, pospeši proces okrevanja in rehabilitacije. Fizioterapevt v intenzivni terapiji deluje kot povezovalni člen med akutnim zdravljenjem in nadaljnjo rehabilitacijo ter pomembno vpliva na kakovost bolnikovega preživetja..

CILJI FT V IT. Respiratorna fizioterapija podpora dihanju, odstranjevanje izločkov, sodelovanje pri odvajanju od ventilatorja Zgodnja in postopna mobilizacija preprečevanje mišične oslabelosti, tromboze in drugih zapletov nepokretnosti Vzdrževanje in obnova gibalnih funkcij pasivne, asistirane in aktivne vaje glede na stanje bolnika Preprečevanje zapletov preležanine, kontrakture, zmanjšana pljučna funkcija Klinična presoja in prilagoditev terapije ocena tolerance na obremenitev in sprotno prilagajanje obravnave Sodelovanje v interdisciplinarnem timu usklajevanje z zdravnikom in medicinsko sestro za varno obravnavo.

Glavne naloge in postopki fizioterapevta:. 1. Izboljšanje dihanja in ventilacije dihalne vaje za povečanje globine dihanja spodbujanje simetričnega dihanja izboljšanje gibljivosti prsnega koša 2. Odstranjevanje dihalnih izločkov tehnike čiščenja dihalnih poti asistirano izkašljevanje sodelovanje pri aspiraciji (v dogovoru z MS).

3. Položajne tehnike ustrezno nameščanje bolnika (pozicioniranje) razbremenitev prizadetih pljučnih področij izboljšanje oksigenacije 4. Obravnava bolnika na mehanski ventilaciji prilagoditev terapije glede na ventilacijski način spremljanje dihalnih parametrov in tolerance bolnika sodelovanje pri postopnem odvajanju od ventilatorja 5. Preprečevanje zapletov preprečevanje atelektaz in pljučnic zmanjševanje tveganja za ventilatorno pljučnico ohranjanje dihalne mišične moči.

Respiratorna fizioterapija je pomemben del obravnave kritično bolnega, saj je dihalna funkcija pogosto prizadeta zaradi bolezni, sedacije, mehanske ventilacije ali nepokretnosti..

Weaning – podpora pri odvajanju od mehanske ventilacije.

4. Sodelovanje v interdisciplinarnem timu tesno sodelovanje z zdravnikom in MS usklajevanje časa terapije z ventilacijskim režimom skupna presoja uspešnosti weaninga Varnost pri weaning podpori Fizioterapevt prekine ali prilagodi obravnavo ob: padcu SpO₂ ali izraziti dispneji tahikardiji, potenju, nemiru utrujenosti dihalnih mišic.

Odstranjevanje pacientovih dihalnih izločkov v intenzivni terapiji.

2. Dihalne in drenažne tehnike globoko dihanje in kontrolirano izdihovanje položaji, ki omogočajo boljše odtekanje izločkov izboljšanje gibljivosti prsnega koša 3. Obravnava intubiranih in traheostomiranih bolnikov sodelovanje z MS pri aspiraciji izločkov priprava bolnika na aspiracijo (pozicioniranje, dihalne vaje) spremljanje tolerance bolnika 4. Povezava z mobilizacijo mobilizacija olajša premikanje in izločanje sekreta kombinacija gibanja in dihalnih tehnik poveča učinkovitost.

Mobilizacija v IT. Cilji mobilizacije preprečevanje mišične oslabelosti (ICU-acquired weakness) preprečevanje zapletov nepokretnosti (tromboza, preležanine, kontrakture) izboljšanje dihanja in izločanja hitrejše okrevanje in večja samostojnost zmanjšanje delirija in izboljšanje orientacije.

Stopnje mobilizacije (primer progresije) Pozicioniranje v postelji + obračanje Pasivne / asistirane vaje okončin Sedenje v postelji (dvig vzglavja) Sedenje na robu postelje Transfer na stol (s pripomočki, po potrebi) Stoja ob postelji Hoja (z oporo, z monitorjem/ventilatorjem, če je potrebno).

Kdaj je mobilizacija varna? Fizioterapevt in tim ocenita: stabilnost RR/HR in odsotnost hudih aritmij sprejemljivo SpO₂ in dihalno stabilnost zavest/sodelovanje (ali primerna sedacija) varnost cevčic in katetrov (ETT/trah., CVC, drenaže) Vloga fizioterapevta in sodelovanje z MS načrtuje stopnje mobilizacije in oceni toleranco izvaja mobilizacijo z MS (zaradi varnosti, opreme, drenaž) sproti prilagaja intenzivnost in dokumentira odziv bolnika.

Ključni elementi varnosti. 1. Klinična presoja pred obravnavo Fizioterapevt oceni: stabilnost vitalnih funkcij (RR, srčni utrip, SpO₂) dihalno stanje in potrebo po podpori dihanja stopnjo zavesti in sodelovanja bolnika prisotnost katetrov, drenov in aparatov 2. Spremljanje bolnika med terapijo Med obravnavo stalno spremlja: dihanje in nasičenost s kisikom srčni utrip in krvni tlak znake utrujenosti, bolečine ali stiske bolnikov odziv na obremenitev 3. Prilagoditev ali prekinitev terapije Terapijo prilagodi ali prekine ob: padcu SpO₂ ali izraziti dispneji hemodinamski nestabilnosti omotici, slabosti ali bolečini poslabšanju splošnega stanja.

Primer klinične situacije (Case study). Bolnik: 68-letni moški, sprejet v enoto intenzivne terapije po abdominalni operaciji. Bolnik je prvi dan po operaciji mehansko ventiliran, sediran in hemodinamsko stabilen. Vloga fizioterapevta v timu: Fizioterapevt v sodelovanju z zdravnikom in medicinsko sestro oceni stanje bolnika ter možnosti za začetek respiratorne fizioterapije. V dogovoru s timom se izvede položajna terapija, pasivne gibalne vaje in tehnike za izboljšanje ventilacije. Potek obravnave: Drugi dan je bolnik ekstubiran, sodeluje in je stabilen. Fizioterapevt uvede aktivno asistirane vaje, učenje učinkovitega dihanja in postopno sedenje na robu postelje ob stalnem nadzoru vitalnih funkcij. Medicinska sestra zagotovi varnost, spremlja aparature in pomaga pri mobilizaciji..

Zaključek. Del interdisciplinarnega tima – sodeluje z zdravnikom, medicinsko sestro in drugimi strokovnjaki pri načrtovanju obravnave Klinična presoja – ocenjuje dihalni in gibalni status bolnika ter sposobnost za obremenitev Prilagoditev terapije – terapijo prilagaja bolnikovemu stanju, stopnji IT in dnevnim spremembam.

NASLOVI ŠTUDIJ PRIMEROV DO 12.2.2026. 1. Vloga fizioterapevta v intenzivni terapiji Opis vloge fizioterapevta pri obravnavi kritično bolnih bolnikov ter njegovega pomena v procesu zdravljenja in rehabilitacije. 2. Pomen fizioterapije pri kritično bolnem Predstavitev pomena fizioterapije za preprečevanje zapletov, ohranjanje funkcionalnosti in izboljšanje izida zdravljenja. 3. Gibanje bolnika v intenzivni terapiji Opis možnosti in omejitev gibanja bolnika v IT ter pomena varnega in nadzorovanega gibanja. 4. Sodelovanje fizioterapevta z zdravstvenim timom Pomen sodelovanja fizioterapevta z medicinsko sestro, zdravnikom in drugimi člani tima pri obravnavi bolnika. 5. Zgodnja in postopna mobilizacija bolnika Razlaga pomena zgodnje mobilizacije, njenih koristi ter postopnega prilagajanja bolnikovemu stanju. 6. Vloga fizioterapije pri preprečevanju zapletov nepokretnosti Opis zapletov, ki nastanejo zaradi nepokretnosti, ter vloge fizioterapije pri njihovem preprečevanju. 7. Posledice dolgotrajnega ležanja pri bolniku Predstavitev telesnih in funkcionalnih posledic dolgotrajnega ležanja ter pomena gibanja in terapije..

8. Preprečevanje zapletov nepokretnosti pri kritično bolnem Opis najpogostejših zapletov nepokretnosti v IT in ukrepov fizioterapevta za njihovo zmanjševanje. 9. Dihalne vaje in respiratorna fizioterapija pri kritično bolnem Predstavitev osnov respiratorne fizioterapije in njenega pomena za izboljšanje dihanja in izločanja. 10. Obnova gibalnih in dihalnih funkcij po kritični bolezni Opis rehabilitacije bolnika po kritični bolezni s poudarkom na gibalnih in dihalnih funkcijah. 11. Izboljšanje samostojnosti in kakovosti življenja bolnika Pomen fizioterapije pri vračanju samostojnosti bolnika in izboljšanju njegovega vsakdanjega delovanja. 12. Preprečevanje preležanin pri kritično bolnem – vloga fizioterapevta Opis nastanka preležanin in vloge fizioterapevta pri preprečevanju z mobilizacijo in pozicioniranjem. 13. Sodelovanje v interdisciplinarnem timu v intenzivni terapiji Pomen timskega dela različnih strokovnjakov za varno in učinkovito obravnavo bolnika v IT..